Za kosilo smo imeli rižoto in ob 16.45 smo se odpeljali z vlakom iz Bohinjske Bistrice proti Sevnici. Vožnja je zelo hitro minila ob obujanju doživetji v letošnjem taboru in kmalu smo stekli v objem svojim staršem.
Ko smo se oblekli, smo peš odšli na plezališče pri Bohinjskem jezeru. Razdelili smo se v skupine. Večji so odšli na steno, mlajši pa v gozd kjer smo se razdelili v tri skupine. Naučili smo se hoje ob vrvni ograji, spuščanja po vrvi ali »abzajlanja« in plezanja. Plezali smo 4 ure, potem pa prtljago dali v kombi in peš odšli nazaj v tabor.
Za kosilo danes smo imeli meso v omaki, pire krompir in solato.
Preden smo popoldan odšli na orientacijsko tekmovanje sta Lara in Tatjana, Niki pripravili presenečenje – naredili sta ji zelo okusno sadno torto, ki smo jo s slastjo pojedli vsi.
Orientacija je bila zelooooooooooooooo dolga. Samo 1. skupina je našla vseh 8. točk, a vseeno ni bila zmagovalna, saj je 3. skupina imela veliko boljši čas. Med samo orientacijo se je ulil dež, še predno so se vrnile vse skupine.
Po večerji, danes smo imeli ruski bife, smo imeli zaključni večer. Prepevali smo v šotoru in kasneje smo imeli pravi žur ob ognju. Bedeli smo lahko zadnji večer malo dlje, nato pa smo si umili zobe in odšli spat.
Avtorja: Tadej in Monika
Tam smo imeli kratek počitek. Turo smo nadaljevali v zelo strm klanec in po nekaj počitkih prispeli na Kosijev dom na Vogarju. Tam smo pomalicali in si ogledali panoramsko točko. Pot navzdol je hitro minila ob petju in glasbi. 
Ob jezeru smo imeli tudi kosilo (fižolova juha, sadni jogurt). Odigrali smo partijo odbojke na mivki, še bolj pa smo uživali ob skakanju na trampolinu v vodo. 
Čez uro in pol smo se zamenjali. S kanuji smo se peljali do cerkve sv. Janeza in nazaj. Dva čolna sta bila za tri, eden pa za deset veslačev. Med potjo smo tudi tekmovali. S kolesi smo se peljali do reke Mostnice. Ko smo prišli nazaj do hostla, nas je Urban s kombijem odpeljal nazaj v tabor.
Po kosilu (pečen piščanec, pražen krompir, solata) nas je čakalo še orientacijsko tekmovanje. Ker ni (skoraj) nobena skupina našla nobene točke, so vodniki tekmovanje preklicali. Ta dan so udeleženci tudi »čudežno« zbolevali, zato so nekateri odšli k zdravniku. Več v bolniškem poročilu spodaj.
Za večerjo so bile šnite in kompot z mešanim sadjem. Mmmmmmmmmmmmmmmmmm!
Hodili smo približno 3 ure. Ko smo prispeli na kočo, nas je zelo zeblo saj je bilo oblačno, bili pa smo čisto prepoteni. Preoblekli smo se in pomalicali.
Nekateri izmed nas so si v koči naročili palačinke s čokolado in topel čaj. Ker je bilo na vrhu zelo veliko megle smo se odločili za turo samo do Orlovih glav, kjer se konča žičnica. Na vrhu je bil postavljen križ, pri katerem smo zapeli taborsko himno in se pofotkali.
Pot nazaj, do koče Merjasec, so nam prekrižale ovce, ki so veselo meketale in se pasle. Na Merjascu se nam je v tem času pridružila že skupina mlajših, ki so odšli kasneje iz tabora.
Malo smo pojedli in popili ter se po dolgi smučarski poti (Žagarjev graben), odpravili v dolino.
Na koncu naše ture smo se okopali v osvežilnem Bohinjskem jezeru in odšli v tabor na kosilo. Za kosilo smo imeli golaž. 
Po kosilu smo imeli prosto popoldne in priprave na večerno druženje.
Ob 20.00 se je pričel »Tabor talent – finale«. Letošnji talent tabora je Tadej Počivavšek s pesmijo Gremo fantje na motor. Uživali smo v nastopih vseh talentov in naših VIPovcev – naših vodnikov in pomočnikov.
Po talentih smo šli na večerjo, jedli smo čevapčiče.
Ker jutri ni ture smo danes lahko ostali pokonci do polnoči. Zabavali smo se ob tabornem ognju, ob skupinskih družabnih igrah in petju pesmi.
Napisala: Jaka in Žiga (dnevne novice) ter Monika in Anamari (povzetek ture)
Počasi se je začelo prikazovati sonce, ampak je bil dopoldan bolj oblačen. Ko smo prispeli na cilj smo si najprej preoblekli mokre majice, nato pa pomalicali (paštete, doručke, sardine, evrokrem, marmelado), kar je kdo želel in si je prejšnji dan pripravil za pohodno malico. Malo smo se še razgledali po okolici in naleteli na nekaj krav, ki so se pasle ter dva mravljišča. Razgled iz planine Suhe je bil bolj okrnjen zaradi megle na okoliških hribih. V tabor smo se vrnili okoli 13.00. Ko smo se vrnili v tabor je bilo že zelo vroče in sončno, zato smo se pred kosilom okopali v bližnji reki. Ko smo prišli iz kopanja smo imeli kosilo, jedli smo mineštro in puding. Po kosilu je sledila štafetna igra, kjer je zmagala 1. skupina.
V času prostih aktivnosti je v našem skupnem šotoru nastalo nekaj »rumenih strani« z zgodbicami, ki se odvijajo med nami. Kdo je avtor še ne vemo, ampak bomo kmalu odkrili.
Sledila je večerja, dunajski puranji zrezki, riž in solata. Po večerji smo imeli skupinsko umivanje zob, med tem časom so vodniki zakurili ogenj. Do 22.00 ko smo morali spat, smo se igrali igro rim-žim-žim. 
Zaradi slabega vremena smo izvedli planinsko šolo v taboru pod velikim šotorom. Razdelili smo se v tri skupine in izvedli tri postaje. Pri prvi postaji so nas vodniki in pomočniki poučili o planinski opremi, pri drugi postaji o obnašanju v taboru in v gorah, na tretji postaji pa smo se učili vozlanja. Temu je sledil prosti čas in kosilo (zrezki v omaki in njoki).
V Jesenicah smo pomalicali sirove štručke in se ob 11.15 odpeljali naprej z vlakom mimo Bleda proti Bohinjski Bistrici. Tam sta nas pričakala Urban in Pečo ter nas izmenično odpeljala proti Laškem Rovtu.
Kljub temu, da se je naša kuharica Marinka pripeljala z nami z vlakom, nas je kmalu po vselitvi v tabor pričakalo okusno kosilo – makaronflajš. Po kosilu smo imeli počitek in ker je bilo zelo vroče smo se odpravili kopat v Savo Bohinjko, ki je 5 minut stran od našega tabora.
Pred večerjo smo skupine izbrale svoja imena, izdelale plakate in vadile predstavitvene nastope, ki so sledili po večerji. Za večerjo smo imeli mlečni riž. Pripravili smo si tudi nahrbtnike za jutrišnjo turo, katere so pregledali vodniki in njihovi pomočniki.
Preostanek večera smo preživeli ob gledanju oz. igranju nogometa ter druženju in spoznavanju.