OŠ planinski tabor Bohinj 2010 je zaključen...

Lepih stvari je hitro konec in tako je tudi z našim taborom. Utrinke spremljajte na na našem blogu ter spletni strani http://www.planinski-tabor.net/, kjer so v galeriji objavljene tudi vse fotografije...
Vidimo se drugo leto, do takrat pa lep planinski pozdrav!

Osmi dan, 24.7.2010

Ker nismo imeli pospravljenih športnih in pohodnih čevljev, je ponoči ko smo vsi spali naš tabor obiskala Muca Copatarica. Vse copatke nam je znosila pod razobešeno zastavo in ker je ponoči padal dež, so bili zjutraj čisto mokri.


Zjutraj sta nas zbudila Urban in Lara. Za zajtrk smo imeli različne namaze in jogurt. Po zajtrku smo do konca spakirali oblačila in spalke ter pospravili svoje šotore. Ker je še vedno deževalo smo prtljago znosili v štabni šotor.


Med tem ko smo se igrali enko in tipkali po telefonih so vodniki in njihovi pomočniki podrli šotore in jih pospravili v vreče. Ko smo bili v štabnem šotoru je dež prenehal padati in posijalo je sonce.

Za kosilo smo imeli rižoto in ob 16.45 smo se odpeljali z vlakom iz Bohinjske Bistrice proti Sevnici. Vožnja je zelo hitro minila ob obujanju doživetji v letošnjem taboru in kmalu smo stekli v objem svojim staršem.

Avtorji: Jaka, Tadej, Blaž

Sedmi dan, 23.7.2010

Zbudili smo se ob 7.00 in se zbrali v zboru ter zaspano zapeli himno. Vodnikom ni bila všeč, zato so rekli, da nam bodo oni pokazali kako se zapoje in zapeli Niki za rojstni dan. Po petju smo odšli na zajtrk, potem pa so nam razdelili majice.



Ko smo se oblekli, smo peš odšli na plezališče pri Bohinjskem jezeru. Razdelili smo se v skupine. Večji so odšli na steno, mlajši pa v gozd kjer smo se razdelili v tri skupine. Naučili smo se hoje ob vrvni ograji, spuščanja po vrvi ali »abzajlanja« in plezanja. Plezali smo 4 ure, potem pa prtljago dali v kombi in peš odšli nazaj v tabor.


Za kosilo danes smo imeli meso v omaki, pire krompir in solato.
Preden smo popoldan odšli na orientacijsko tekmovanje sta Lara in Tatjana, Niki pripravili presenečenje – naredili sta ji zelo okusno sadno torto, ki smo jo s slastjo pojedli vsi.



Orientacija je bila zelooooooooooooooo dolga. Samo 1. skupina je našla vseh 8. točk, a vseeno ni bila zmagovalna, saj je 3. skupina imela veliko boljši čas. Med samo orientacijo se je ulil dež, še predno so se vrnile vse skupine.

Po večerji, danes smo imeli ruski bife, smo imeli zaključni večer. Prepevali smo v šotoru in kasneje smo imeli pravi žur ob ognju. Bedeli smo lahko zadnji večer malo dlje, nato pa smo si umili zobe in odšli spat.

Avtorja: Tadej in Monika

Šesti dan, 22.7.2010

Tisti, ki smo se odločili za turo, smo se zbudili ob šestih in si privoščili kratek zajtrk. Pot smo začeli po cesti navzgor v gozd in nato mimo Bohinjskega jezera.

Tam smo imeli kratek počitek. Turo smo nadaljevali v zelo strm klanec in po nekaj počitkih prispeli na Kosijev dom na Vogarju. Tam smo pomalicali in si ogledali panoramsko točko. Pot navzdol je hitro minila ob petju in glasbi.


Šesti dan v taboru je bil zelo zanimiv. Vsi, ki smo ostali v taboru zaradi slabega počutja prejšnji dan, smo imeli pozen zajtrk ob deveti uri. Po zajtrku smo se šli kopat v Bohinjsko jezero. Tam smo se srečali z junaki iz Vogarja.

Ob jezeru smo imeli tudi kosilo (fižolova juha, sadni jogurt). Odigrali smo partijo odbojke na mivki, še bolj pa smo uživali ob skakanju na trampolinu v vodo.


Dan se je zaključil brez slabosti. Zapustila nas je le Pia, ki je imela domotožje.
Po večerji (juha, kuhana govedina, palačinke) smo izbrali miss in mistra letošnjega tabora. Miss je postala Anamari Krevel, mister pa Peter Kržan. Izbor miss in mistra je popestrila naša komedijantka »Simona«.

Avtor: Janez (tura) in Janoš (povzetek dneva)

Peti dan, 21.7.2010

Zbudili smo se v velikem pričakovanju, saj smo vedeli, da se bomo šli vozit s kanuji in kolesi.
Pozajtrkovali smo, potem pa se PEŠ (!!!) odpravili pred hostel, kjer smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je šla najprej na kanuje, druga pa na vožnjo s kolesi.

Čez uro in pol smo se zamenjali. S kanuji smo se peljali do cerkve sv. Janeza in nazaj. Dva čolna sta bila za tri, eden pa za deset veslačev. Med potjo smo tudi tekmovali. S kolesi smo se peljali do reke Mostnice. Ko smo prišli nazaj do hostla, nas je Urban s kombijem odpeljal nazaj v tabor.

Po kosilu (pečen piščanec, pražen krompir, solata) nas je čakalo še orientacijsko tekmovanje. Ker ni (skoraj) nobena skupina našla nobene točke, so vodniki tekmovanje preklicali. Ta dan so udeleženci tudi »čudežno« zbolevali, zato so nekateri odšli k zdravniku. Več v bolniškem poročilu spodaj.

Za večerjo so bile šnite in kompot z mešanim sadjem. Mmmmmmmmmmmmmmmmmm!
Še priprava na turo in spanje.
Napisala: Monika

BOLNIŠKO POROČILO
In prišel je dan, pravzaprav jutro, ki se je pri skorajšnji tretjini udeležencev pričel stavkoma: »Meni je slabo! Bruhal/-a sem.« Kaj pa sedaj? Tolažiti ali zdraviti? Morda namazati z žavbami in popiti malo toplega čajčka? Ah, kaj bi to, če je vmes posegla še gospa vročina. Pa je bilo še huje, vendar nas je sestra v zdravstvenem domu potolažila, da naši ubožci niso edini, češ da imajo tudi drugi obiskovalci Bohinja podobne simptome. Svetovala nam je uživanje veliko tekočine (vode ali čaja, da ne bo pomote) ter prepečenec in banane.
Seveda so naši reveži iz muhe naredili slona, saj so se popoprane in posladkane informacije širile hitreje, kot pa so izginjale bolečine.

Ležanje v spalnih vrečah na prostem-najboljša rešitev, poleg pedenanja z vseh strani. Vrlo vodstvo je s tolažilnimi besedami in objemi rešilo vse. Zgoden spanec pa je izbrisal vse sledi. Sledeči dan je ubožce spremenil v jedce lučk in slaščic. Pa naj še kdo reče, da mu je slabo…

Avtor: Tina in Tatjana, vrli medicinki (v pomoč še Lina in Lara)

Četrti dan, 20.7.2010

V torek smo se zbudili ob 5.00, vsaj tisti, ki smo se odpravili na daljšo pohodno turo, saj je bilo napovedano vroče vreme. Tisti, ki so se odpravili na krajšo turo so ostali pol ure kasneje.

TURA 2: VOGEL (Koča na Merjascu)

Do izhodišča nas so nas vodniki zvozili s kombijem. Jutro je bilo dokaj mrzlo in vsi smo bili zelo zaspani. Pot je bila sprva zelo strma, potem pa ne več tako.

Hodili smo približno 3 ure. Ko smo prispeli na kočo, nas je zelo zeblo saj je bilo oblačno, bili pa smo čisto prepoteni. Preoblekli smo se in pomalicali.

Nekateri izmed nas so si v koči naročili palačinke s čokolado in topel čaj. Ker je bilo na vrhu zelo veliko megle smo se odločili za turo samo do Orlovih glav, kjer se konča žičnica. Na vrhu je bil postavljen križ, pri katerem smo zapeli taborsko himno in se pofotkali.

Pot nazaj, do koče Merjasec, so nam prekrižale ovce, ki so veselo meketale in se pasle. Na Merjascu se nam je v tem času pridružila že skupina mlajših, ki so odšli kasneje iz tabora.

Malo smo pojedli in popili ter se po dolgi smučarski poti (Žagarjev graben), odpravili v dolino.
Na koncu naše ture smo se okopali v osvežilnem Bohinjskem jezeru in odšli v tabor na kosilo. Za kosilo smo imeli golaž. Po kosilu smo imeli prosto popoldne in priprave na večerno druženje.

Ob 20.00 se je pričel »Tabor talent – finale«. Letošnji talent tabora je Tadej Počivavšek s pesmijo Gremo fantje na motor. Uživali smo v nastopih vseh talentov in naših VIPovcev – naših vodnikov in pomočnikov.
Po talentih smo šli na večerjo, jedli smo čevapčiče.
Ker jutri ni ture smo danes lahko ostali pokonci do polnoči. Zabavali smo se ob tabornem ognju, ob skupinskih družabnih igrah in petju pesmi.

Napisala: Jaka in Žiga (dnevne novice) ter Monika in Anamari (povzetek ture)

Tretji dan, 19.7.2010

Zbudili smo se ob 6.00. Najprej smo si umili zobe, nato odšli na zajtrk in se pripravili na turo. Pred turo smo imeli pregled šotorov, današnje ocene so bile boljše od včerajšnjih.

TURA 1: Planina Suha

Iz tabora smo odšli ob 7.00 proti planini Suhi. Na srečo ni bilo dežja, kot včeraj. Pot je bila najprej položna in je potekala po makadamski cesti. Ker nam je bilo že po parih kilometrih vroče, smo si slekli dolge rokave. Pot je proti koncu postajala čedalj strmejša. Čeprav je bila tura najlažja od vseh, so nekateri proti koncu že jamrali in se pritoževali.

Počasi se je začelo prikazovati sonce, ampak je bil dopoldan bolj oblačen. Ko smo prispeli na cilj smo si najprej preoblekli mokre majice, nato pa pomalicali (paštete, doručke, sardine, evrokrem, marmelado), kar je kdo želel in si je prejšnji dan pripravil za pohodno malico. Malo smo se še razgledali po okolici in naleteli na nekaj krav, ki so se pasle ter dva mravljišča. Razgled iz planine Suhe je bil bolj okrnjen zaradi megle na okoliških hribih. V tabor smo se vrnili okoli 13.00.

Ko smo se vrnili v tabor je bilo že zelo vroče in sončno, zato smo se pred kosilom okopali v bližnji reki. Ko smo prišli iz kopanja smo imeli kosilo, jedli smo mineštro in puding. Po kosilu je sledila štafetna igra, kjer je zmagala 1. skupina.


Nato smo do večerje imeli prosti čas, igrali smo se in počivali. Pripravili pa smo si tudi nahrbtnike za jutrišnjo turo ter se pogovorili o lažji in zahtevnejši turi, ki nas čaka jutri. Nekateri izmed nas smo se opogumili za zahtevnejšo turo.

V času prostih aktivnosti je v našem skupnem šotoru nastalo nekaj »rumenih strani« z zgodbicami, ki se odvijajo med nami. Kdo je avtor še ne vemo, ampak bomo kmalu odkrili.

Sledila je večerja, dunajski puranji zrezki, riž in solata. Po večerji smo imeli skupinsko umivanje zob, med tem časom so vodniki zakurili ogenj. Do 22.00 ko smo morali spat, smo se igrali igro rim-žim-žim.
Napisali: Nika Motore (dnevne novice) in Ana Strnad (povzetek ture)

Drugi dan, 18.7.2010

Zbudili smo se okoli 6.30, vodniki so nas poklicali v zbor kjer so nas obvestili o turi, ki je potem odpadla zaradi dežja, ki je pričel padati, ko smo pozajtrkovali.
Imeli smo jutranjo telovadbo (z nahrbtniki :)).

Zaradi slabega vremena smo izvedli planinsko šolo v taboru pod velikim šotorom. Razdelili smo se v tri skupine in izvedli tri postaje. Pri prvi postaji so nas vodniki in pomočniki poučili o planinski opremi, pri drugi postaji o obnašanju v taboru in v gorah, na tretji postaji pa smo se učili vozlanja. Temu je sledil prosti čas in kosilo (zrezki v omaki in njoki).
Matic nam je pred prostim časom popoldan predstavil prvo pomoč v gorah, kuharica pa nam je pripravila dva posladka za malico, lubenico in miške – preveč smo se najedli…
Popoldan smo imeli športno tekmovanje med dvema ognjema. Zmagala je 2. skupina. Bilo je zabavno in nadvse zanimivo. Pravila so bila sicer malo »čudna«, ampak smo vseeno »zdržali«.
Po večerji, pečenih hrenovkah, smo se nekateri tuširali.
Zvečer smo se kot vsak dan morali obleči. Imeli smo še malo časa za priprave, nato pa je sledil »Tabor ima talent«.
Napisali: Tamara, Sandi, Anamari, Simon K., Monika

Prvi dan, 17.7.2010

Ob pol osmih smo se zbrali v Sevnici na železniški postaji. Prtljago smo odložili v kombi (v tabor sta jo odpeljala vodnika Urban in Rok), da bo manj gneče na vlaku. Na vlak smo se vkrcali ob 8.09 ter se odpeljali do Jesenic. V Jesenicah smo pomalicali sirove štručke in se ob 11.15 odpeljali naprej z vlakom mimo Bleda proti Bohinjski Bistrici. Tam sta nas pričakala Urban in Pečo ter nas izmenično odpeljala proti Laškem Rovtu.
V taboru smo se porazdelili v šotore. Odpeli smo tudi taborno himno »Na nebu zvezde že žarijo« in dvignili zastavo. Kljub temu, da se je naša kuharica Marinka pripeljala z nami z vlakom, nas je kmalu po vselitvi v tabor pričakalo okusno kosilo – makaronflajš. Po kosilu smo imeli počitek in ker je bilo zelo vroče smo se odpravili kopat v Savo Bohinjko, ki je 5 minut stran od našega tabora.

Pred večerjo smo skupine izbrale svoja imena, izdelale plakate in vadile predstavitvene nastope, ki so sledili po večerji. Za večerjo smo imeli mlečni riž. Pripravili smo si tudi nahrbtnike za jutrišnjo turo, katere so pregledali vodniki in njihovi pomočniki.
Preostanek večera smo preživeli ob gledanju oz. igranju nogometa ter druženju in spoznavanju.
Pri pomivanju posode sta bili danes najbolj pridni Anita Košar in Amadeja Pačnik.

Napisali: Kaja Horvat in Žanin Kužnik