TABOLŠ TURA (najjača)
V torek, 14.7. smo se peščica izbranih odpravili na zelo zahtevno turo. Janez Krevel, Aleš Plazar, Luka Šeško, Janoš Špan, David Lužar, g. Urban Dimec, g. Luka Žveglič (Majda) in g. Boštjan Pečnik – Pečo smo se zbudili ob 4:45, popili čaj, si umili zobe, otresli lulčke in se dobro opremljeni s kombijem odpeljali do izhodiščne točke. Pot smo začeli po gozdu a kmalu prišli do skalovja. Čez dobro urco smo prispeli do Kranjske koče na Ledinah (1700m). Tam smo pomalicali in nadaljevali pot po dokaj strmi steni, vendar smo se pod vodstvom »Majde, Pečota in Dimija« počutili varne. Po štirih debelih urah vzpenjanja, plazenja, vpenjanja in polnega adrenalina smo prilezli na Veliko Babo (2132m).
V torek, 14.7. smo se peščica izbranih odpravili na zelo zahtevno turo. Janez Krevel, Aleš Plazar, Luka Šeško, Janoš Špan, David Lužar, g. Urban Dimec, g. Luka Žveglič (Majda) in g. Boštjan Pečnik – Pečo smo se zbudili ob 4:45, popili čaj, si umili zobe, otresli lulčke in se dobro opremljeni s kombijem odpeljali do izhodiščne točke. Pot smo začeli po gozdu a kmalu prišli do skalovja. Čez dobro urco smo prispeli do Kranjske koče na Ledinah (1700m). Tam smo pomalicali in nadaljevali pot po dokaj strmi steni, vendar smo se pod vodstvom »Majde, Pečota in Dimija« počutili varne. Po štirih debelih urah vzpenjanja, plazenja, vpenjanja in polnega adrenalina smo prilezli na Veliko Babo (2132m).
A to še ni bilo vse, ko smo pomalicali smo se dobro kondicijsko pripravljeni povzpeli še na en vrh. Ledinski vrh (2108m) smo dosegli samo v eni uri. Ker ni bilo melišča smo se spustili po snežišču. Na koči na Ledinah smo se zopet malo odpočili, nato pa le še sestopili do tabora.Te ture ne bom nikoli pozabil, saj smo se kepali sredi poletja in porabili neverjetnih 4000 kalorij (vsak). Tura je bila nepozabna oz. najlepša v našem življenju.
Janez Krevel, Luka Šeško, (zraven je svetu Aleš Plazar)
Tura na Ledine
V torek 14.7.2009 smo se odpravili na Kranjsko kočo na Ledinah. Za začetek nas je Matic s kombijem odpeljal na izhodišče vzpona. Tura je bila sprva lahka potem pa težja, ker so se začele zajle in klini. Med potjo smo metali pogled na Češko kočo in ostale gore. Zaradi višine se je nekaterim tudi vrtelo. Vsi smo že nestrpno pričakovali vrh in vodnike pogosto spraševali koliko časa bomo še hodili. Ko smo prispeli na kočo smo se vrgli na prvo klop, ki smo jo zagledali in pričeli malicati. Skoraj vsak izmed udeležencev si je kupil čokolado. Seveda pa nismo pozabili na vpisovanje in žigosanje v knjigo in dnevnike.
Zaradi dolgčasa smo šli brskat po knjigi obiskovalcev. Našli smo zelo lepo pisavo, ki so jo napisali hrvatje. Napočil je čas, da krenemo v dolino. Zaradi neprevidnosti nam je pogosto spodrsnilo. Sonce je žgalo zato smo komaj čakali, da pridemo v senco. Po kratkem počitku smo prispeli do makadamske ceste, kamor se je zopet pripeljal Matic in nas odpeljal nazaj v tabor. Zaradi slabega občutka za čas se nam je zdelo, da smo gor hodili manj časa kot sestopali v dolino.
Monika Verhovc, Amadeja Pačnik, Ana Strnad
Več slik si poglejte v galeriji http://picasaweb.google.si/planinski.tabor/Jezersko2009
