Zbudili smo se v velikem pričakovanju, saj smo vedeli, da se bomo šli vozit s kanuji in kolesi.
Pozajtrkovali smo, potem pa se PEŠ (!!!) odpravili pred hostel, kjer smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je šla najprej na kanuje, druga pa na vožnjo s kolesi.
Pozajtrkovali smo, potem pa se PEŠ (!!!) odpravili pred hostel, kjer smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je šla najprej na kanuje, druga pa na vožnjo s kolesi.
Čez uro in pol smo se zamenjali. S kanuji smo se peljali do cerkve sv. Janeza in nazaj. Dva čolna sta bila za tri, eden pa za deset veslačev. Med potjo smo tudi tekmovali. S kolesi smo se peljali do reke Mostnice. Ko smo prišli nazaj do hostla, nas je Urban s kombijem odpeljal nazaj v tabor.
Po kosilu (pečen piščanec, pražen krompir, solata) nas je čakalo še orientacijsko tekmovanje. Ker ni (skoraj) nobena skupina našla nobene točke, so vodniki tekmovanje preklicali. Ta dan so udeleženci tudi »čudežno« zbolevali, zato so nekateri odšli k zdravniku. Več v bolniškem poročilu spodaj.
Za večerjo so bile šnite in kompot z mešanim sadjem. Mmmmmmmmmmmmmmmmmm!Še priprava na turo in spanje.
Napisala: Monika
BOLNIŠKO POROČILO
In prišel je dan, pravzaprav jutro, ki se je pri skorajšnji tretjini udeležencev pričel stavkoma: »Meni je slabo! Bruhal/-a sem.« Kaj pa sedaj? Tolažiti ali zdraviti? Morda namazati z žavbami in popiti malo toplega čajčka? Ah, kaj bi to, če je vmes posegla še gospa vročina. Pa je bilo še huje, vendar nas je sestra v zdravstvenem domu potolažila, da naši ubožci niso edini, češ da imajo tudi drugi obiskovalci Bohinja podobne simptome. Svetovala nam je uživanje veliko tekočine (vode ali čaja, da ne bo pomote) ter prepečenec in banane.
Seveda so naši reveži iz muhe naredili slona, saj so se popoprane in posladkane informacije širile hitreje, kot pa so izginjale bolečine.
Ležanje v spalnih vrečah na prostem-najboljša rešitev, poleg pedenanja z vseh strani. Vrlo vodstvo je s tolažilnimi besedami in objemi rešilo vse. Zgoden spanec pa je izbrisal vse sledi. Sledeči dan je ubožce spremenil v jedce lučk in slaščic. Pa naj še kdo reče, da mu je slabo…
Avtor: Tina in Tatjana, vrli medicinki (v pomoč še Lina in Lara)
